17. državno tekmovanje žensk v spretnostni vožnji s traktorjem in enoosno prikolico

Zveza kmetic Slovenije je v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije že sedemnajstič organizirala državno tekmovanje žensk v spretnostni vožnji s traktorjem in enoosno prikolico.

Letos se je tekmovanja udeležilo 13 tekmovalk iz šestih društev, med njimi tudi kar pet dosedanjih kmetic leta. Zaradi manjšega števila prijavljenih mlajših tekmovalk sta bili starostni kategoriji letos združeni.

Tekmovalke so morale pokazati hitrost, natančnost in spretnost pri vožnji med količki ter vzvratnem parkiranju. Letos pa smo tekmovanju dodali še pomemben poudarek – pravila varne vožnje s traktorjem. Ocenjevali so se pravilen vstop v traktor, nastavitev sedeža, uporaba varnostnega pasu, pravilen zaključek vožnje in izstop iz traktorja. Vsaka napaka je pomenila deset sekund pribitka.

Tekmovanje je spremljala tričlanska komisija v sestavi Bojan Novak, Luka Novak in Irena Ule.

Prvo mesto je osvojila Dragica Himelrjah, drugo meso Brigita Petek in tretje mesto Alenka Hari.

Dogodek je tudi letos minil v prijetnem vzdušju, saj ob tekmovalnosti ostaja njegov pomemben del predvsem druženje, povezovanje in izmenjava izkušenj.

Iskrena hvala Zvezi za tehnično kulturo Slovenije, ki že vsa leta skrbi za progo, traktor in sodniško ekipo, ter vsem tekmovalkam, organizatorjem, pomočnikom in navijačem.

Hvala za prijeten dan in nasvidenje na naslednjem tekmovanju!

Priznanje Zvezi kmetic Slovenije ob 30-letnici delovanja

Ob pomembnem jubileju je Zveza kmetic Slovenije prejela priznanje ob 30-letnici delovanja, in sicer na predlog Upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije.

Zveza je bila ustanovljena leta 1995 v Gornji Radgoni z jasnim poslanstvom – povezovati kmetice, krepiti njihov položaj na podeželju ter zastopati njihove interese v širši družbi. V treh desetletjih je postala pomemben glas žensk na slovenskih kmetijah ter prostor povezovanja, izmenjave znanja in skupnega nastopanja.

S svojim delovanjem Zveza pomembno prispeva k ohranjanju kulturne dediščine slovenskega podeželja, spodbuja strokovni dialog ter podpira pobude za razvoj kmetijstva in podeželja ter izboljšanje položaja kmetic.

Z Zadružno zvezo Slovenije in drugimi krovnimi kmetijskimi organizacijami nas povezuje dolgoletno uspešno sodelovanje. Skupaj smo podpirali številne pobude in prizadevanja za boljši položaj slovenskih kmetov in kmetic ter vedno znova dokazovali, da lahko s povezovanjem, medsebojnim spoštovanjem in skupnim nastopom dosežemo več.

Prejeto priznanje je priznanje vsem članicam, društvom in posameznicam, ki so v treh desetletjih soustvarjale Zvezo kmetic Slovenije in prispevale k njenemu razvoju.

Zveza kmetic Slovenije na sejmu AGRA

Tudi letos smo se zahvaljujoč sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije predstavile na sejmu AGRA. Prisotne smo bile vse dni sejma in z veseljem pozdravile številne obiskovalce, ki so se ustavili pri naši stojnici, poklepetali z nami ter z nami delili svoja razmišljanja o življenju in delu na podeželju.

Veliko pogovorov je bilo namenjenih izzivom, s katerimi se danes srečujejo kmetice in kmetje. Obiskovalci so izražali skrb zaradi vse pogostejših vremenskih ujm ter poudarjali, kako pomembna ostaja domača pridelava hrane in delo ljudi, ki zanjo skrbijo.

Ker je bil letošnji sejem posebej posvečen ženskam na podeželju, smo v okviru sejma organizirale tudi posvet ter sodelovale na različnih okroglih mizah.

Posebno veselje nam je pomenilo povabilo k predstavitvi na Dnevu Avstrijske Štajerske, kjer smo se srečale tudi s kmeticami iz sosednjih krajev in držav ter navezale nove stike.

AGRA je bila tudi letos priložnost za predstavitev našega dela, izmenjavo izkušenj, nova poznanstva in povezovanje žensk na podeželju.

Brez žensk ni kmetijstva – okrogla miza Zveze kmetic Slovenije na sejmu AGRA

Na letošnjem sejmu AGRA je Zveza kmetic Slovenije pripravila okroglo mizo o položaju žensk na podeželju. Razprava je odprla številna pomembna vprašanja – od socialne varnosti žensk in njihove zastopanosti pri odločanju do vrednotenja njihovega dela, prihodnosti družinskih kmetij ter povezovanja med generacijami. Osrednje sporočilo srečanja je bilo jasno: brez žensk ni kmetijstva in brez njih ni dobre prihodnosti slovenskega podeželja.

Okroglo mizo je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, ki je poudarila, kako zelo se je položaj kmetic v zadnjih desetletjih spremenil. Ženske danes ne opravljajo le številnih nalog na kmetijah, ampak vodijo dopolnilne dejavnosti, podjetja in društva, sprejemajo pomembne odločitve, se izobražujejo ter so vse bolj prisotne tudi v javnem življenju. Kljub temu je njihovo delo še vedno pogosto premalo vidno in premalo cenjeno.

V razpravi so sodelujoče opozorile na velik pomen društev kmetic in njihovega povezovanja. Društva niso le prostor druženja, temveč ženskam omogočajo izmenjavo izkušenj, pridobivanje novih znanj, medsebojno podporo ter močnejši glas v širši družbi. Prav povezanost in organiziranost sta pomembni, kadar želimo opozoriti na probleme ter doseči spremembe.

Pomemben del pogovora je bil namenjen tudi vrednosti znanja in dela žensk. Kmetice imajo ogromno znanja – od pridelave hrane, kulinarike in rokodelstva do organizacije dogodkov in ohranjanja kulturne dediščine. To znanje mora biti spoštovano in ustrezno ovrednoteno. Ob tem je bilo poudarjeno, da sta prostovoljstvo in solidarnost dragoceni vrednoti, vendar društva za kakovostno in dolgoročno delovanje potrebujejo tudi ustrezne pogoje in podporo.

Med najbolj perečimi temami ostaja socialna varnost žensk na kmetijah. Številne ženske še vedno nimajo lastnih prihodkov ali zadostne socialne varnosti, kar lahko ob spremembah v družini predstavlja veliko stisko. Z vprašanjem socialnega položaja žensk je tesno povezan tudi generacijski prenos kmetij in prihodnost družinskih kmetij.

Razprava je segla tudi širše – do vprašanja, kakšno kmetijstvo želimo v Sloveniji v prihodnje. Družinske kmetije so na številnih območjih nenadomestljive, zato mora biti ohranjanje slovenskega kmeta in domače pridelave hrane skupni interes celotne družbe.

Okrogla miza je pokazala, da je bila pot slovenskih kmetic v zadnjih desetletjih velika, vendar še ni končana. Za prihodnost bodo ključni povezovanje, pogum, znanje, organiziranost in pripravljenost žensk, da jasno povedo, kaj potrebujejo in kaj želijo.

Besedilo je povzeto po prispevku Barbare Remec »Brez žensk ni kmetijstva, zato naj ne bodo več nevidne« objavljenem v Kmečkem glasu.

Prleške Čebelice zmagovalke 19. državnih kmečkih iger

V Mirni Peči so 21. junija 2026 potekale 19. državne kmečke igre podeželskih žena, na katerih se je v spretnosti, iznajdljivosti in ekipnem duhu pomerilo kar 19 ekip iz vse Slovenije. Dogodek je pripravilo Društvo podeželskih žena Mirna Peč, lanskoletne zmagovalke državnih iger.

Tekmovalke so se preizkusile v številnih zabavnih in domiselnih nalogah – od priprave štrukljev in sestavljanja portreta Toneta Pavčka do molže, oblačenja in drugih spretnostnih izzivov. Tekmovanje je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule, za pravilno izvedbo pa je kot glavna sodnica skrbela Jelka Krivec.

Največ spretnosti in ekipnega duha so pokazale Čebelice iz Društva podeželskih žena Sveti Jurij ob Ščavnici, ki so osvojile prvo mesto. Druge so bile Sosede iz Društva podeželskih žena Šmarjeta, tretje pa Kokoške iz Društva kmetic Šentjernej.

Državne kmečke igre so predvsem priložnost za druženje, povezovanje, izmenjavo izkušenj in sklepanje novih prijateljstev med podeželskimi ženami. Prihodnje leto bodo jubilejne, 20. državne kmečke igre, gostile zmagovalke iz Svetega Jurija ob Ščavnici.

Vsem ekipam iskrene čestitke, gostiteljicam pa hvala za odlično organizacijo in nepozaben dan!